✨Sindrom FANTASTIČNOSTI in FASCINANTNOSTI✨

Meni se zdi, da je vse okol mene fantastično, super naj naj, mega hit in vrhunsko. Prav vse…razen mene! Ljudje delajo zgodbe iz malenkosti, se samookličejo za strokovnjake, prodajajo najboljše izdelke in nudijo najbolj vrhunske storitve. Men je fascinantno…impresionantno…hočem to bit!
Men so fascinantni samostojni podjetniki, a vendar me moj Uroš uči, da ni nujno, da je tako prfektno kot zgleda…sm men je še kar fascinantno… Vozijo se z dobrimi avtomobili, hodijo smučat, večkrat letno na morje, imajo vse po zadnji modi. Ampak čakej, sej mi tud hodmo na morje pa smučat. Kje se je izgubila fascinantnost, zakaj ni slik, zakaj ni vriskov in veselja? 🎉

No, to mi zgleda manjka, uživanja v trenutku, da se ustavim, ko mi je lepo in vriskam od veselja… Pa dodam še kakšno slikco na sociala omrežja 😉

Men so fascinantne moje vadeče, ene majo hudo postavo pa jih občudujem, druge bujne lase, ki jih jaz nimam, tretje hude pajkice pa bi jih jst mela tud…ene majo pa kakšno kilo preveč pa jih tudi občudujem, ker uživajo in živijo življenje kot ga jst verjetno ne bom nikol…ker ne znam cenit kar imam!🍀

Pa imam polno rit vsega…lepo stanovanje, avto brez kredita, dva zdrava otroka, moža, ki mi jih pridno čuva in sovzgaja, starše, ki so mi nudili vse na tem svetu in brata, ki je en podoben primerek iskanja fascinantnega kot jaz 😉 Ampak nakuliran, da bi se lahko tudi jaz kdaj kaj naučila od njega 😀

Učili so me, da FB ni mesto, kjer jambraš in kritiziras, ampak povejte mi, a je življenje res potica? Ve nikoli ne znorite, ko vam umažejo ravno pomita tla, raztresejo sladkor, pustijo umazano šipo, kavbojke na stolu in še in še večjih stvari 😄

Pa men se odpele, znorim, kričim, vreščim, moram dat to iz sebe 😁😁😁 No lej, takrat pa znam vriskat😜

Zdi se mi, da ta fascinantnost ljudi osrečuje, navdaja, povzdiguje, naredi jih bolj samozavestne in bolj pomembne. Pa je to res kar šteje? 🔝🔝

Zakaj jaz ne znam ceniti trenutkov kot fascinantne in fantastične? Zakaj so meni lepi samo spomini za nazaj in ne ta trenutek ZDAJ?

Zakaj je mojemu Urošu Bela Krajina dežela najbolj prijaznih, ustrežljivih in pristnih ljudi? Verjetno zato, ker se zna ustaviti in preživeti čas z njimi. Jaz pa sem v BK in šibam domov, ker imam še toliko dela. Šibam, bežim, norim… 🏃🏻🏃🏻🏃🏻Pred čim? Zakaj?

No, ampak ob tem razmišljanju in občutku nehvaležnosti za vsakodnevne dragocenosti, sem se mogla ustavit na Jugorju in si pričarat delček fascinantnosti..🏞

Slasten čajček s prekrasnim pogledom na Belo Krajino…sem dodala še Crome efekt, da bo še bolj fascinantno. Mi zavidate? Ne rabte, piha ko pes pa tudi vi imate zagotovo možnost za fascinantost v tem dnevu! Lep dan vam želim 💜